Aktualno
• Prejemnik medalje Društva Heinricha Heineja za leto 2012 je Dževad Karahasan
24.1.2012
Društvo Heinrich Heine iz Düsseldorfa svojo medaljo za leto 2012 podeljuje bosanskemu pisatelju Dževadu Karahasanu, s čimer se ta nagrada prvič podeljuje avtorju, ki ne piše v nemškem jeziku.
Dosedanji prejemniki nagrade so tudi Max Brod (1965), Marcel Reich-Ranicki (1976), Martin Walser (1981), Sarah Kirsch (1992), Ruth Klüger (1997), Herta Müller (2009) in drugi.
• Okrogla miza: "Kdo je lahko slovenski pisatelj?"
SR, 23. novembra, ob 20.00
Trubarjeva hiša literature
V Sloveniji dandanes živi in deluje več kot sto avtorjev, ki ustvarjajo v tujih jezikih. Ta fenomen postavlja pred slovensko javnost in različne institucije, ki financirajo literarno ustvarjalnost, številna vprašanja, predvsem pa terja razmislek o tem, kaj ti književniki prinašajo v slovensko literarno krajino. Predstavljajo morda že fenomen, ki spreminja naravo slovenske literature, in moramo zato njeno definicijo, ki je še vedno vezana na slovenski jezik, prilagoditi? Kdo je torej sodobni slovenski pisatelj?
O tem bodo na okrogli mizi razpravljali:
Barbara Koželj Podlogar, generalna direktorica Direktorata za umetnost na Ministrstvu za kulturo RS,
Vlasta Vičič, sekretarka na Javni agenciji za knjigo RS,
dr. Lev Kreft, direktor Mirovnega inštituta,
dr. Stanislava Repar, avtorica,
Jordan Stavrov, avtor in
dr. Lidija Dimkovska, avtorica in moderatorka.
• Videoposnetki literarnih branj z Vilenice 2011
• Vtisi gostov Vilenice 2011
J’ai beaucoup apprécié ce séjour chez vous, l’amitié de l’accueil et la parfaite organisation.
Alain Lance, Francija
I really enjoyed every minute of it and I learned so much from all of the other writers.
Sarah Clancy, Irska
The festival was perfect.
Pavel Brycz, Ćeška
It has been an immense pleasure for me to participate for the 1st time in the Vilenica Festival, I am confident that we will continue to collaborate in the future, It has been an incredible experience for me.
Michele Seguev, Izrael
Ne mogu opisati koliko sam uzivao u svemu. U mom književno-festivalskom iskustvu Vilenica od sada nesumnjivo zauzima mjesto broj jedan. Spoj neke ležernosti, opištenosti i uz to veoma jasne koncepcije striktno upućene na književnost, učinio je da se zaista sjajno osjećam tokom cijelog boravka u Sloveniji. Fantastično iskustvo!
Ognjen Spahić, Črna gora
A fascinating stay, an impeccably organized festival: It was just lovely in Slovenia!
Jan Wagner, Nemčija
The festival was great and a big success.
Mircea Cărtărescu, Romunija
Vilenica je z izjemnim vzdušjem in kakovostjo resnično pomembna literarna prireditev tako v našem kot evropskem prostoru.
Ivan Dobnik, Slovenija
Bilo je divno, zaista divno na Vilenici!
Goce Smilevski, Makedonija
Bio je ovo zaista lep, odlicno organizovan Festival (kao i do sada).
Dragan Radovančević, Srbija
Bilo je predivno. Odlicna knjizevnost, interesantni autori, duboka citanja...
Nikola Madžirov, Makedonija
This was my first time at Vilenica festival, and I was very happy to participate in it. The festival, the people I met, the quality of the poetry I heard, the perfect organization - everything was really great. Also this was my first tome in Slovenia, which is a wonderful country.
Vladimir Levchev, Bolgarija
To je odličen festival, ki je izvrstno organiziran in ima tudi zelo visok nivo. Užival sem na vseh branjih in tudi vsak dan v prisotnosti dobre literature.
Xavier Farré, Španija
C’est la première fois de ma vie dans un festival que je reçois un accueil si amical en même temps que si professionnel. Tout a été parfait.
Jean Michel Espitallier, Francija
• Večer z Dževadom Karahasanom
SR, 16. novembra, ob 19.00, dvorana Lili Novy Cankarjevega doma
Pogovor bo vodil Matej Juh.
V sodelovanju s festivalom Vilenica in Cankarjevo založbo.
Dževad Karahasan je pisatelj, dramatik in esejist, ki je v letu 2010 dobil mednarodno literarno nagrado vilenica. Tokrat prihaja v Ljubljano ob izidu dveh njegovih romanov, Sare in Serafine ter Nočnega shoda, pri Cankarjevi založbi. Karahasan je bil po letu 1993 gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah, nazadnje pa graški mestni pisar in profesor primerjalne književnosti v Sarajevu. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike, zanje pa je značilna izredna pronicljivost, sposobnost analize družbenih situacij ter spajanje orientalskih in evropskih vplivov.
V romanu Sara in Serafina (Sara i Serafina, 1999) se iz skoraj dokumentarnega opisa življenja v obleganem Sarajevu lušči prenikav psihološki portret naslovne junakinje Sare-Serafine, ki mesta noče zapustiti zaradi usodne duševne razcepljenosti in ker jo nanj veže boleče doživetje iz druge svetovne vojne. Serafina bi že od dekliških let rada postala Sara – s svojim krstnim imenom namreč poimenuje tisto plat svoje razcepljene osebnosti, ki je povezana z voljo do življenja in zunanjimi vidiki sveta, medtem ko je Sara dobra brez skritih računov, povezana z notranjim, žrtvijo, smrtjo in mladostnim mističnim doživetjem. Februarja 1942 je dvanajstletna Sara nemočno gledala, kako ustaški tovornjak pelje v smrt njeno prijateljico, Židinjo Elo, pol stoletja kasneje je trmasto odločena, da ne bo zapustila umirajočega mesta.
Nočni shod (Noćno vijeće, 2005) se dogaja tik pred vojno v Foči, kjer sta obe zadnji vojni zahtevali posebej okrutne žrtve. Simon, foški Srb, zdravnik, se vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji, in njegova perspektiva ob prihodu v Fočo je naiven, potujen pogled, ki spregleduje znamenja napovedujoče se vojne. Zato je za Simona razgled na rodno Fočo na predvečer zadnje bosanske vojne lahko čudežno zaokrožen in popoln, »kot lepa zrela sliva«. Toda iluzija se kmalu razkadi in znajdemo se v svetu vse prežemajočega strahu, groze in nasilja. Zlo je v Nočnem shodu zgoščeno in otipljivo kakor v Dantejevem Peklu in doseže vrhunec v katarzičnem opisu Simonovega spusta med duše mrtvih muslimanov, ki so bili na istem kraju pomorjeni v preteklih vojnah, in njihovega predsmrtnega trpljenja.
Dževad Karahasan (1953, Duvno) je študiral književnost in teatrologijo v Sarajevu, doktoriral pa iz literarne teorije v Zagrebu. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah, nazadnje pa graški mestni pisar in profesor primerjalne književnosti v Sarajevu. Objavil je vrsto romanov, novelističnih in esejističnih zbirk, dram in strokovnih del. V slovenščini sta doslej izšla roman Vzhodni divan in daljši esej Dnevnik selitve, letos pa romana Sara in Serafina ter Nočni shod. Je dobitnik literarne nagrade Vilenica 2010.
• Nagrada Vilenica
25. 5. 2011
Žirija Vilenice podeljuje nagrado vilenica 2011
Mirceu Cărtărescuju
• 26. Vilenica bo potekala od 7. do 11. septembra 2011.
• Štipendija SEP
4. 2. 2011
RAZPIS
za
PISATELJSKO ŠTIPENDIJO SEP
za leto 2011, ki jo podeljujeta Srednjeevropska pobuda (SEP) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.
BESEDILO RAZPISA (PDF document)
PRIJAVNI OBRAZEC (PDF document)
• Vtisi gostov Vilenice 2010
Še vedno miselno predelujem vse lepe stvari, ki so se zgodile na Vilenici, s tem mislim na druženje z imenitnimi, zanimivimi ljudmi.
Maja Hrgović, Hrvaška
Očarljiv dogodek, elegantno izpeljan do konca. Konji, poezija in vino: kaj bi si lahko nekdo sploh še zaželel?
Aris Fioretos, Švedska
Bila je tako dobra in pozitivna izkušnja! Vaše mesto in država sta čudovita, in toplino slovenskega naroda, na katero smo naleteli, je bilo občutiti že od samega začetka.
Angharad Price, Wales
Na festivalu sem izjemno užival, povrh vsega so bili navezani koristni stiki in zasnovane sijajne možnosti za prihodnja sodelovanja.
Chris Chryssopoulos, Grčija
Vsi zelo cenimo ponujeno priložnost, da smo lahko spoznali kaj več o Sloveniji, kot tudi možnost spoznati še druge vidike festivala.
Sioned Rowlands, Wales
Resnično smo vsi uživali, tudi pri učenju novih stvari o Sloveniji, njeni zgodovini ter literaturi. Obisk vaše države in srečanje z drugimi pisci me je vnovično okrepilo in se k svojemu romanu vračam z novim ustvarjalnim dražem.
Wil Roberts, Wales
Najlepša hvala za čudovito dobrodošlico, ki smo je bili deležni na Vilenici; pozornost, ki nam je bila izkazana, bo v mojem spominu ostala za večno.
Lloyd Jones, Wales
• Videoposnetki literarnih branj z Vilenice 2010
