Vilenica
 slo eng

30. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane tudi letos postavlja najboljše avtorje in literaturo s področja Srednje Evrope pa tudi iz drugih držav Evrope in ostalega sveta. Festivalski teden se bo odvijal od 1. do 6. septembra 2015, spremljevalni program pa bo v juniju in avgustu.

Na Vilenici bo letos odmevalo preko 15 jezikov več kot 20 avtorjev iz evropskih in drugih držav. 6. junija bo v jami Vilenica na Krasu najmlajšim pesnikom podeljena posebna nagrada Mlada Vilenica, osrednji festivalski program pa se bo odvijal v prvem tednu septembra v Ljubljani, Sežani, Lipici, Mariboru, Celju, Kopru, Trbovljah, Štanjelu, Pliskovici, Lokvi, Volčjem Gradu, Trstu in v jami Vilenica.

Nagrajenci Vilenice 2015 in slovenski avtor v središču
Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2015, češki pisatelj Jáchym Topol, ki je z vključitvijo tako osebne kot kolektivne izkušnje v svoj umetniški opus postal prozaik prepoznavnega evropskega formata.
Festival postavlja v središče tudi slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika Milana Jesiha, čigar pesmi so poleg umetniške občutljivosti vedno polne tudi valujoče magičnosti jezika. Milan Jesih bo večkrat nastopil na festivalskih dogodkih, pri ameriški založbi Dalkey Archive Press pa bo v prevodu Nade Grošelj izšel izbor njegovih pesmi z naslovom Selected Poems.

Mednarodna žirija, sestavljena iz gostov festivala, bo med srednjeevropskimi avtorji, ki se bodo predstavili v zborniku in na literarnih branjih, ponovno izbrala dobitnika nagrade Kristal Vilenice, ki bo predana na štanjelski matineji, Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev na 30. Vilenici deseto leto zapored podelila pisateljsko štipendijo za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine. Prejemnika bomo razglasili na tiskovni konferenci v septembru.

Odzven prostora
Z izbrano temo Vilenica tudi letos odpira konstruktivni dialog o aktualnih literarnih, kulturnih in širših družbenih vprašanjih ter se v skladu s svojim poslanstvom zavzema za spodbujanje kulturnega pluralizma, strpnosti in neagresivnosti. Letošnja Vilenica zaključuje triletno tematiko srednjeevropskih kulturnih, jezikovnih in geografskih vplivov. V preteklem letu je festival raziskoval nadnacionalne literarne pojave, ki jih prinašajo migracije, globalizacija idej in kultur, 30., jubilejna Vilenica pa se bo ozirala v preteklost in skušala ugotoviti, kako se je ob vseh kulturnih, političnih in gospodarskih spremembah Srednje Evrope in Evrope nasploh spremenil pisateljev prostor in pogled na prostor. In hkrati – kako na pisatelja v novem tisočletju vpliva spreminjajoči se fizični prostor. V konceptu razprave okrogle mize, ki se bo pod okriljem Srednjeevropske pobude odvijala pod naslovom Odzven prostora, bo moderator Boštjan Narat zastavljal vprašanja, kot na primer: Kako umetnik dojema prostor kot politični, socialni, psihološki element, v katerem diskurzi moči vplivajo na osebne želje, občutke in izkušnje? Kako se skozi domišljijo psiholoških in duhovnih prostorov preoblikuje realni prostor? Kakšen je lahko vpliv umetnika ali njegovega literarnega dela na dani prostor v odvisnosti od svojske duhovne usmerjenosti skupnosti v tem prostoru? Ali so prostori nepremično zamejeni ali pa le odprti za razumevanje, pluralizem, torej integracijski princip različnosti, ki ga opredeljuje usmeritev duha srednjeevropske duhovne in umetniške izkušnje?
O temi bodo razpravljali Aleksandar Hemon, bosansko-ameriški romanopisec in avtor kratkih zgodb, dobitnik več štipendij in nagrad, Blerina Rogova Gaxha, pesnica, esejistka in novinarka, rojena v Đakovici na Kosovu, avtorica nagrajene pesniške zbirke Gorgonë (Gorgona, 2009), in Órfhlaith Foyle, v Nigeriji rojena Irka, ki trenutno živi v Galwayu, živela pa je tudi v Keniji in Malaviju, sicer pisateljica romanov, poezije in kratke proze.

Literarna branja
Na literarnih branjih, ki predstavljajo stalnico in jedro vileniškega programa, bodo obiskovalci lahko srečali tudi Elke Laznia iz Avstrije, ki piše romane, znana pa je tudi po svoji lirični prozi in epskih pesnitvah, za katere je prejela številne nagrade; Stefana Bennija iz Italije, avtorja več mednarodnih uspešnic, ki v svojem pisanju prepleta socialno satiro z magičnim realizmom; romanopisko, esejistko, dramatičarko, socialno delavko, predsednico fundacije MaMa, ki si prizadeva za uveljavljanje pravic mater na Poljskem, in članico neformalne feministične skupine »Porozumienie Kobiet 8 Marca« (»Ženski pakt 8. Marec«) Sylwio Chutnik iz Poljske; Antanasa Gailiusa, za zasluge na področju litovske kulture z železnim križem litovskega nadvojvode Geminasa odlikovanega pesnika in prevajalca iz Litve, ki je tudi član Litovskega centra PEN; Mirka Božića, bosanskega pesnika, pisca kratkih zgodb, esejista in ustanovitelja združenja mladih književnikov z območja Balkana »United Literary Front«, ki je v letu 2014 prejel tudi štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP); Artisa Ostupsa, pesnika, prevajalca, literarnega kritika in urednika spletne literarne revije Punctum iz Latvije; Christopha Simona, nominiranca za nagrado Ingeborg Bachmann  iz Švice, ki se je po potovanjih po Srednjem Vzhodu, Poljski, Južni Ameriki, Londonu in New Yorku trenutno ustalil v Bernu; Etgarja Kereta iz Izraela, pisca kratkih zgodb, grafičnih romanov, knjig za otroke ter scenarijev za film in televizijo, ki je za svoje delo prejel več nagrad, med drugim tudi leta 2007 Zlato kamero (Camera d'Or) filmskega festivala v Cannesu za film Meduzot (Meduza); Andreja Hočevarja, pesnika, kritika in glavnega urednika knjižne zbirke Prišleki ter odgovornega urednika elektronskega medija www.ludliteratura.si; Polono Glavan, pisateljico in prevajalko, nominiranko za Kresnika 2001 za roman in  prejemnico nagrade Zlata ptica za izjemne dosežke mladih umetnikov 2004; Veronikinega nagrajenca za najboljšo pesniško zbirko leta (2013); Karla Hmeljaka,pesnika, prevajalca poezije in mednarodno uveljavljenega športnega jadralca iz Kopra, tudi udeleženca poletnih olimpijskih iger v Pekingu 2008.
Vilenica bo s svojim prestižnim mestom med evropskimi festivali ponudila tudi prostor za kulturno izmenjavo med avtorji in literarnimi posredniki – gostje festivala bodo založniki, prevajalci, direktorji festivalov iz Makedonije, Irske, Gruzije in od drugod.

Indija na Vilenici
V središču 30. Vilenice bo književnost Indije, druge največje države na svetu, v kateri govorijo 24 uradnih  in (po nepreverjenih podatkih) več kot tristo »neuradnih« jezikov. Na Vilenici predstavljamo deseto zbirko Antologije Vilenice z naslovom Kavita, kar v hindiju pomeni poezija. V Antologiji sodobne indijske poezije je zbranih 31 avtoric in avtorjev. V okviru festivalskega tedna bo Vilenica gostila štiri indijske avtorje: Haraprasada Dasa, orijskega pesnika, kritika in pisatelja, avtorja 12 pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta predvsem vizionarstvo in tematika sodobnega človeka; Sitanaska Yashaschandra, pesnicka, dramatika, prevajalca, kritika in akademika, ki piše v gudžaratščini, avtorja petih pesniških zbirk, osmih dramskih iger ter dveh kritiških del, ki je bil za svoje literarno delo tudi večkrat nagrajen; K. Satchidanandana, pesnika, dramatika, prevajalca, kritika in urednika, ki piše v malajalamščini, avtorja 21 pesniških zbirk in 23 zbirk kritiških esejev, ki je za svoje literarno delo  prejel več kot 20 nagrad.

13. Mednarodni komparativistični kolokvij
Vilenica bo gostila 13. Mednarodni komparativistični kolokvij, ki bo pod naslovom Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi skušal ugotoviti, kaj se danes, po skoraj štirih desetletjih, ki so minila od tedaj, ko je semiotika kot veda o znakih vzporedno z razcvetom strukturalističnih metod dobila status posebne vede in postala samostojna univerzitetna disciplina, dogaja, katere smeri ubira, kako se transformira v novih okoljih, tudi v okolju digitalne humanistike, in kako določa našo kulturo, ki je, kot vemo, usodno vezana na znakovnost v najširšem pomenu besede in potemtakem tesno odvisna od pojmovanja znaka. Kolokvij bo potekal v Ljubljani 4. in 5. septembra, referenti pa prihajajo iz Makedonije, Poljske, Romunije, Nemčije in Slovenije. V okviru kolokvija bodo o svojih pogledih na obravnavano temo ter o praksah spregovorili tudi gostje festivala.

Publikacije festivala
Poleg tradicionalnega zbornika Vilenica 2015 bo festival pospremilo še več knjižnih novosti: izid antologije nagrajencev Vilenice ob 30. obletnici festivala z naslovom Odprta vrata, odprta okna; izid izbranih pesmi Milana Jesiha z naslovom Selected poems pri ameriški založbi Dalkey Archive Press v prevodu Nade Grošelj ter slovenski prevod romana Vojna in vojna lanskoletnega nagrajenca Lászla Krasznahorkaia, ki bo v prevodu izšel pri Cankarjevi založbi v zbirki Vilenice.

Sharing the Wor(l)d – Skupaj v besedi
Festival Vilenica se vpisuje med uspešne prijavitelje na razpisih za projekte sodelovanja in evropske festivale v okviru programa Ustvarjalna Evropa 2014–2020.  Vilenica se je v letu 2014 s projektom Sharing the Wor(l)d prijavila na evropski razpis za projekte sodelovanja z irskim festivalom Cúirt (Galway Arts Centre) in hrvaškim  Festivalom svjetskih književnosti (založba Fraktura) ter bila s prijavo tudi uspešna, kar dokazuje mednarodno pomembnost festivala in kvaliteto, ki sta vedno znova potrjeni tako pri slovenskem občinstvu kot tudi v mednarodnem prostoru.
Dvoletni projekt, za katerega smo od Evropske komisije prejeli okoli 200.000 evrov podpore, s katero bomo še naprej potrjevali svojo prisotnost v mednarodnem prostoru, predvideva številne dejavnosti: pisateljske rezidence, izmenjavo festivalskih gostov, »kuhinjska branja«, potujočo razstavo knjig, rezidence za mlade nacionalne in tuje kritike, izmenjavo bralskega občinstva, žive prenose domačih festivalskih literarnih branj na partnerske festivale, umetniške razstave, literarne intervjuje, okrogle mize, koncerte ter različne programe za otroke in mlade.

15. Mlada Vilenica
Organizator: Kulturno društvo Vilenica Sežana
Jubilejno mednarodno tekmovanje mladih v pisanju pesmi Mlada Vilenica 2015 je letos prineslo 230 pesmi otrok iz Slovenije in sosednjih držav. Prvi izbor pesmi se letos predstavlja v jami Dimnice, osrednji dogodek pa bo razglasitev letošnjih zmagovalcev v jami Vilenica, kakor si je tekmovanje pred 15 leti zamislil pesnik Aleksander Peršolja.
Letošnja nagrada in z njo povezani festival sta, kot se za jubilejno nagrado spodobi, posvečena glavni junakinji celotne zgodbe – jami Vilenica, čarobnemu kraškemu podzemlju in vilinskim legendam, ki se sukajo okrog teh skrivnostnih in pravljičnih prostorov. Mladi so namreč letos pisali na temo jame Vilenica in kraškega podzemlja, navdih za mlade pesnice in pesnike pa sta prispevala Mirjam Milharčič Hladnik, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ter Jamarsko društvo Sežana, ki upravlja z jamo Vilenica.
Posebnost letošnjega mednarodnega natečaja mladih pesnic in pesnikov »Mlada Vilenica 2015« je širitev projekta v vrtce. Pobudnik za to je sežanski vrtec, ki se je leta 2012 priključil projektu Porajajoča se pismenost, navezujoč se na Nacionalno strategijo za razvoj pismenosti.

©

Slovene Writers’ Association 2009