Vilenica
 slo eng

Okrogla miza: "Kdo je lahko slovenski pisatelj?"
 
SR, 23. novembra, ob 20.00
   Trubarjeva hiša literature

V Sloveniji dandanes živi in deluje več kot sto avtorjev, ki ustvarjajo v tujih jezikih. Ta fenomen postavlja pred slovensko javnost in različne institucije, ki financirajo literarno ustvarjalnost, številna vprašanja, predvsem pa terja razmislek o tem, kaj ti književniki prinašajo v slovensko literarno krajino. Predstavljajo morda že fenomen, ki spreminja naravo slovenske literature, in moramo zato njeno definicijo, ki je še vedno vezana na slovenski jezik, prilagoditi? Kdo je torej sodobni slovenski pisatelj?

O tem bodo na okrogli mizi razpravljali:

Barbara Koželj Podlogar, generalna direktorica Direktorata za umetnost na Ministrstvu za kulturo RS,
Vlasta Vičič, sekretarka na Javni agenciji za knjigo RS,
dr. Lev Kreft, direktor Mirovnega inštituta,
dr. Stanislava Repar, avtorica,
Jordan Stavrov, avtor in
dr. Lidija Dimkovska, avtorica in moderatorka.
 

Videoposnetki literarnih branj z Vilenice 2011

                                                   

 

Vtisi gostov Vilenice 2011

J’ai beaucoup apprécié ce séjour chez vous, l’amitié de l’accueil et la parfaite organisation.
Alain Lance, Francija

I really enjoyed every minute of it and I learned so much from all of the other writers.
Sarah Clancy, Irska

The festival was perfect.
Pavel Brycz, Ćeška

It has been an immense pleasure for me to participate for the 1st time in the Vilenica Festival, I am confident that we will continue to collaborate in the future, It has been an incredible experience for me.
Michele Seguev, Izrael

Ne mogu opisati koliko sam uzivao u svemu. U mom književno-festivalskom iskustvu Vilenica od sada nesumnjivo zauzima mjesto broj jedan. Spoj neke ležernosti, opištenosti i uz to veoma jasne koncepcije striktno upućene na književnost, učinio je da se zaista sjajno osjećam tokom cijelog boravka u Sloveniji. Fantastično iskustvo!
Ognjen Spahić, Črna gora

A fascinating stay, an impeccably organized festival: It was just lovely in Slovenia!
Jan Wagner, Nemčija

The festival was great and a big success.
Mircea Cărtărescu, Romunija

Vilenica je z izjemnim vzdušjem in kakovostjo resnično pomembna literarna prireditev tako v našem kot evropskem prostoru.
Ivan Dobnik, Slovenija

Bilo je divno, zaista divno na Vilenici!
Goce Smilevski, Makedonija

Bio je ovo zaista lep, odlicno organizovan Festival (kao i do sada).
Dragan Radovančević, Srbija

Bilo je predivno. Odlicna knjizevnost, interesantni autori, duboka citanja...
Nikola Madžirov, Makedonija

This was my first time at Vilenica festival, and I was very happy to participate in it. The festival, the people I met, the quality of the poetry I heard, the perfect organization - everything was really great. Also this was my first tome in Slovenia, which is a wonderful country.
Vladimir Levchev, Bolgarija

To je odličen festival, ki je izvrstno organiziran in ima tudi zelo visok nivo. Užival sem na vseh branjih in tudi vsak dan v prisotnosti dobre literature.
Xavier Farré, Španija

C’est la première fois de ma vie dans un festival que je reçois un accueil si amical en même temps que si professionnel. Tout a été parfait.
Jean Michel Espitallier, Francija

 

Večer z Dževadom Karahasanom
 
SR, 16. novembra, ob 19.00, dvorana Lili Novy Cankarjevega doma

   Pogovor bo vodil Matej Juh.

   V sodelovanju s festivalom Vilenica in Cankarjevo založbo.


Dževad Karahasan je pisatelj, dramatik in esejist, ki je v letu 2010 dobil mednarodno literarno nagrado vilenica. Tokrat prihaja v Ljubljano ob izidu dveh njegovih romanov, Sare in Serafine ter Nočnega shoda, pri Cankarjevi založbi. Karahasan je bil po letu 1993 gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah, nazadnje pa graški mestni pisar in profesor primerjalne književnosti v Sarajevu. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike, zanje pa je značilna izredna pronicljivost, sposobnost analize družbenih situacij ter spajanje orientalskih in evropskih vplivov.

V romanu Sara in Serafina (Sara i Serafina, 1999) se iz skoraj dokumentarnega opisa življenja v obleganem Sarajevu lušči prenikav psihološki portret naslovne junakinje Sare-Serafine, ki mesta noče zapustiti zaradi usodne duševne razcepljenosti in ker jo nanj veže boleče doživetje iz druge svetovne vojne. Serafina bi že od dekliških let rada postala Sara – s svojim krstnim imenom  namreč poimenuje tisto plat svoje razcepljene osebnosti, ki je povezana z voljo do življenja in zunanjimi vidiki sveta, medtem ko je Sara dobra brez skritih računov, povezana z notranjim, žrtvijo, smrtjo in mladostnim mističnim doživetjem. Februarja 1942 je dvanajstletna Sara nemočno gledala, kako ustaški tovornjak pelje v smrt njeno prijateljico, Židinjo Elo, pol stoletja kasneje je trmasto odločena, da ne bo zapustila umirajočega mesta.   


Nočni shod (Noćno vijeće, 2005) se dogaja tik pred vojno v Foči, kjer sta obe zadnji vojni zahtevali posebej okrutne žrtve. Simon, foški Srb, zdravnik, se vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji, in njegova perspektiva ob prihodu v Fočo je naiven, potujen pogled, ki spregleduje znamenja napovedujoče se vojne. Zato je za Simona razgled na rodno Fočo na predvečer zadnje bosanske vojne lahko čudežno zaokrožen in popoln, »kot lepa zrela sliva«. Toda iluzija se kmalu razkadi in znajdemo se v svetu vse prežemajočega strahu, groze in nasilja. Zlo je v Nočnem shodu zgoščeno in otipljivo kakor v Dantejevem Peklu in doseže vrhunec v katarzičnem opisu Simonovega spusta med duše mrtvih muslimanov, ki so bili na istem kraju pomorjeni v preteklih vojnah, in njihovega predsmrtnega trpljenja.  

Dževad Karahasan (1953, Duvno) je študiral književnost in teatrologijo v Sarajevu, doktoriral pa iz literarne teorije v Zagrebu. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah, nazadnje pa graški mestni pisar in profesor primerjalne književnosti v Sarajevu. Objavil je vrsto romanov, novelističnih in esejističnih zbirk, dram in strokovnih del. V slovenščini sta doslej izšla roman Vzhodni divan in daljši esej Dnevnik selitve, letos pa romana Sara in Serafina ter Nočni shod. Je dobitnik literarne nagrade Vilenica 2010.
 

 

Nagrada Vilenica
 
25. 5. 2011

Žirija Vilenice podeljuje nagrado vilenica 2011

Mirceu Cărtărescuju

 

26. Vilenica bo potekala od 7. do 11. septembra 2011.

 

Štipendija SEP
 
4. 2. 2011

     

RAZPIS
za
PISATELJSKO ŠTIPENDIJO SEP


za leto 2011, ki jo podeljujeta Srednjeevropska pobuda (SEP) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

BESEDILO RAZPISA (PDF document)
PRIJAVNI OBRAZEC  (PDF document)

 

Vtisi gostov Vilenice 2010

Še vedno miselno predelujem vse lepe stvari, ki so se zgodile na Vilenici, s tem mislim na druženje z imenitnimi, zanimivimi ljudmi.
Maja Hrgović, Hrvaška

Očarljiv  dogodek, elegantno izpeljan do konca. Konji, poezija in vino: kaj bi si lahko nekdo sploh še zaželel?
Aris Fioretos, Švedska

Bila je tako dobra in pozitivna izkušnja! Vaše mesto in država sta čudovita, in toplino slovenskega naroda, na katero smo naleteli, je bilo občutiti že od samega začetka.
Angharad Price, Wales

Na festivalu sem izjemno užival, povrh vsega so bili navezani koristni stiki in zasnovane sijajne možnosti  za prihodnja sodelovanja.
Chris Chryssopoulos, Grčija

Vsi  zelo cenimo ponujeno priložnost, da smo lahko spoznali kaj več o Sloveniji, kot tudi možnost spoznati še druge vidike festivala.
Sioned Rowlands, Wales

Resnično smo vsi uživali, tudi pri učenju novih stvari o Sloveniji, njeni zgodovini ter literaturi. Obisk vaše države in srečanje z drugimi pisci me je vnovično okrepilo in se k svojemu romanu vračam z novim ustvarjalnim dražem.
Wil Roberts, Wales

Najlepša hvala za čudovito dobrodošlico, ki smo je bili deležni na Vilenici; pozornost, ki nam je bila izkazana, bo v mojem spominu ostala za večno.
Lloyd Jones, Wales

 

Videoposnetki literarnih branj z Vilenice 2010

 

               

 

Nagrajenci se vračajo - Literarni večeri z nagrajenci Vilenice
 
12.1. 2011

SREDA, 12. januar 2011, ob 19. uri
TOMAS VENCLOVA (Litva, nagrajenec 1990)
Cankarjev dom, dvorana M1

Sklop literarnih večerov z nagrajenci Vilenice, ki jih Ljubljana gosti ob letošnjem svetovnem prestolništvu knjige, se zaključuje z dogodkom, na katerem se bo predstavil litovski pesnik, esejist, prevajalec, publicist, literarni zgodovinar in doktor znanosti Tomas Venclova. Kot aktiven udeleženec disidentskega gibanja je v sedemdesetih letih opozarjal na kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in je bil pred emigracijo v Združene države podvržen strogim sankcijam. Od leta 1980 je profesor za slovanske književnosti in litovski jezik na univerzi Yale.

Pogovor, ki ga bo vodila Petra Koršič, bo simultano prevajan.
 

Vtisi gostov Vilenice 2010

Še vedno miselno predelujem vse lepe stvari, ki so se zgodile na Vilenici, s tem mislim na druženje z imenitnimi, zanimivimi ljudmi.
Maja Hrgović, Hrvaška

Očarljiv  dogodek, elegantno izpeljan do konca. Konji, poezija in vino: kaj bi si lahko nekdo sploh še zaželel?
Aris Fioretos, Švedska

Bila je tako dobra in pozitivna izkušnja! Vaše mesto in država sta čudovita, in toplino slovenskega naroda, na katero smo naleteli, je bilo občutiti že od samega začetka.
Angharad Price, Wales

Na festivalu sem izjemno užival, povrh vsega so bili navezani koristni stiki in zasnovane sijajne možnosti  za prihodnja sodelovanja.
Chris Chryssopoulos, Grčija

Vsi  zelo cenimo ponujeno priložnost, da smo lahko spoznali kaj več o Sloveniji, kot tudi možnost spoznati še druge vidike festivala.
Sioned Rowlands, Wales

Resnično smo vsi uživali, tudi pri učenju novih stvari o Sloveniji, njeni zgodovini ter literaturi. Obisk vaše države in srečanje z drugimi pisci me je vnovično okrepilo in se k svojemu romanu vračam z novim ustvarjalnim dražem.
Wil Roberts, Wales

Najlepša hvala za čudovito dobrodošlico, ki smo je bili deležni na Vilenici; pozornost, ki nam je bila izkazana, bo v mojem spominu ostala za večno.
Lloyd Jones, Wales

 

Videoposnetki literarnih branj z Vilenice 2010

 

               

Nagrajenci se vračajo - Literarni večeri z nagrajenci Vilenice
 
20. in 23.9. 2010

PONEDELJEK, 20. september, ob 19. uri
ILMA RAKUSA (Švica)
Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana

ČETRTEK, 23. september, ob 19. uri
ANA BLANDIANA (Romunija),MIODRAG PAVLOVIĆ (Srbija)in KARL-MARKUS GAUß (Avstrija)
Cankarjev dom, dvorana E1, brezplačne vstopnice

Literarni večer z Ilmo Rakusa

Švicarska pesnica, pisateljica, prevajalka in publicistka Ilma Rakusa že od ranega otroštva nenehno prehaja jezikovne in realne meje. Rodila se je namreč na Slovaškem, preživela otroštvo v Budimpešti, Ljubljani in Trstu ter se kasneje preselila v Zürich, kjer živi še danes. Čeprav že od nekdaj sanja v treh jezikih, je za svoje ustvarjanje izbrala nemščino. V slovenščino je prevedena tako njena poezija kot proza, v kratkem pa bo izšel pri Študentski založbi njen zadnji roman z naslovom Mehr Meer, iz katerega bo brala na literarnem večeru.

Literarni večer z Ano Blandiano, Miodragom Pavlovićem in Karlom-Markusom Gaußom

Na tretji večer z nagrajenci Vilenice prihajajo romunska pesnica Ana Blandiana, srbski avtor Miodrag Pavlović in avstrijski prozaist Karl-Markus Gauß. Prva dva sta bila del pesniške generacije, ki je v šestdesetih letih uveljavila modernizem v takratni Vzhodni Evropi. Blandianina literatura je bila pod Ceausescujevim režimom več let celo prepovedana, saj je v svojo liriko nenehno vpletala avtobiografske elemente in kritiko družbenih razmer. Slednji je ostala zvesta tudi po padcu komunizma, enako kot Karl-Markus Gauß, za katerega je Drago Jančar zapisal, da »ga zaradi njegovega kritičnega in ironičnega pisanja eni ljubijo in drugi sovražijo, oboji z enako strastjo ...«. V naslednjem mesecu bo v okviru projekta Knjige za vsakogar pri Slovenski matici izšel njegov roman, Jedci psov iz Svinije, ki bo predstavljen tudi na tokratnem večeru.

Pogovor bo potekal v angleščini in bo simultano prevajan. Za izposojo slušalk potrebujete osebni dokument.

 

Predstavitev antologije Dva v Dublinu
 
8. 6. 2010

V Dublinu je bila 6. julija 2010 v Iveagh House predstavljena knjiga Dva, Díolaim de Nua-Litríocht na Slóivéine, prva antologija sodobne slovenske literature prevedene v irščino, ki je pred kratkim izšla pri irski založbi Coiscéim. Ob prisotnosti ministra za zunanje zadeve Irske g. Micheála Martina in veleposlanice RS na Irskem Jasne Geršak sta jo  predstavila urednika Eoghan Mac Aogáin in Gabriel Rosenstock s prevajalci, ki so brali prevode del slovenskih avtorjev v irščino. Prireditve sta se udeležila tudi v antologiji zastopana pisatelja Maruša Krese in Alojz Ihan ter Tina Mahkota, urednica Antologije sodobne književnosti v irščini, ki je leta 2007 izšla pod okriljem festivala Vilenica (zbirka Antologije Vilenice) in je pomenila začetek sodelovanja z irskimi literati.
7. julija je v Dublinu potekalo tudi literarno branje v treh jezikih: slovenščini, irščini in angleščini.
Antologija bo ob prisotnosti urednikov, prevajalcev in slovenskih avtorjev predstavljena tudi v okviru spremljevalnega programa 25.Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, 21. septembra, ob 20. uri v Klubu Cankarjevega doma. www.vilenica.si

 

       

Knjiga je izšla s pomočjo Trubarjevega sklada Društva slovenskih pisateljev, Javne agencije za knjigo RS ter Ireland Literature Exchange.

Na sliki od leve proti desni: Gabriel Rosenstock, Tina Mahkota, Caitríona Ní Chléirchín, Alojz Ihan, Celia de Freŕne, Mícheál Ó Ruairc, Eoghan Mac Aogáin, Maruša Krese.
 

Nagrajenci se vračajo - Literarni večeri z nagrajenci vilenice
 
3. 6. 2010 ob 20.uri

V letu, ko je Ljubljana postala Unescova svetovna prestolnica knjige, festival Vilenica vabi dobitnike nagrade vilenica, da se ponovno predstavijo ljubljanskemu občinstvu. Na treh literarnih večerih se bo predstavilo devet nagrajencev, ki bodo brali iz svojih aktualnih del in diskutirali o temi festivala, Srednji Evropi ter položaju knjige v današnji družbi. Gre za uveljavljene evropske prozaiste, pesnike, dramatike in esejiste, ki v Ljubljani ne bodo le nastopili na literarnem večeru, ampak v njej tudi ustvarili nova besedila, ki bodo objavljena v letu 2011.


Tokrat prihajata v Klub Cankarjevega doma Josip Osti in Pavel Vilikovský. Pesnik Josip Osti živi na Krasuin je v svojih delih med drugim ustvaril pretresljivo pesniško podobo vojn na Balkanu. Zadnja leta piše v slovenščini in je postal eden osrednjih sodobnih pesnikov. Ob njem bo nastopil Pavel Vilikovský, eden najboljših živečih slovaških prozaistov, ki s svojo ironijo prevprašuje splošna prepričanja in resnice.

 

 

Pisateljska štipendija SEP
 
1. 9. 2010

Dobitnica pisateljske štipendije SEP za leto 2010 je:

Maja Hrgović, Hrvaška

Iz obrazložitve komisije:

Proza Maje Hrgović predstavlja nov in učinkovit pisateljski glas na sodobnem hrvaškem pripovednem obzorju. Slogu, ki je bržkone posledica njene novinarske izkušnje, se pridružuje osrednja tematika– ženski liki z zapletenimi in raznovrstnimi osebnostmi. Opisuje namreč sodobne ženske, ki jih sicer zaznamujejo odločnost, živahna bistroumnost in njihova družbena vloga, ki se odmika od tradicionale ter posega na običajno moška področja. Prav prečkanje mej pa je druga avtoričina poglavitna tema, ki jo bralci zelo cenijo in jo obravnava v vsej njeni kompleksnosti.
Ta mešanica prvin zaznamuje tudi umetniški projekt, ki mu je žirija dodelila štipendijo. Gre namreč za zgodbo o sodobnih migrantkah, ki bodo za vedno spremenile podobo današnjega sveta in kulture v njem.

 

Nagrada vilenica 2010
 
26. 5. 2010


Žirija Vilenice podeljuje nagrado vilenica 2010

Dževadu Karahasanu.

 

Štipendija SEP
 
3. 3. 2010

        

RAZPIS
za
PISATELJSKO ŠTIPENDIJO SEP


za leto 2010, ki jo podeljujeta Srednjeevropska pobuda (SEP) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

BESEDILO RAZPISA (PDF document)
PRIJAVNI OBRAZEC  (PDF document)

Podelitev pisateljske štipendije SEP
   2.9.2009

Prejemnik pisateljske štipendije Sredneevropske pobude za leto 2009 je Dragan Radovančević iz Srbije.

 

Podelitev 9. mlade vilenice
   23.5.2009

Nagrado mlada vilenica podeljuje Kulturno društvo Vilenica iz Sežane. Nagrado 9. mlada vilenica so podelili 23. maja 2009 v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani.

Nagrajenka 9. mlade vilenice v skupini 6 do 10 let je Jana Stekar iz Števerjana  v Italiji.
Nagrajenka 9. mlade vilenice v skupini od 11 do 14 let je Gaja Rupnik Caruso iz Idrije.

 

Nastop dobitnika kristala vilenice 2008 na Cúirtu
   21.-26.4.2009

"Natečaj Poetry Slam 2009, ki ga razpisuje Mednarodni literarni festival Cúirt , je bil ponovno izjemno uspešen. Obisk je bil odličen, nekateri ljudje so celo ostali za zaprtimi vrati. 13 finalistov se je pogumno bojevalo, nazadnje pa je zmagal dublinčan Stephen James Smith, ki tako odpotuje v Slovenijo. Gost iz Belorusije, Andrej Hadanovič, je s svojo vokalno gimnastiko osvojil srca poslušalcev. Nastopil je v izvirnem jeziku, s prevodi MC Peta Mullineuxa. Odziv je bil izjemen in Andreja bomo zagotovo ponovno srečali v Galwayu," so nam sporočili z Irske.

 

Predstavitev Amanairisa in Litterae Slovenicae v Nacionalni irski knjižnici Dublin
  6.5.2009

V sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Dublinu in Nacionalno irsko knjižnico je 5. maja ob 19. uri v Dublinu potekala predstavitev Antologije sodobne književnosti v irščini, druge knjige zbirke Antologije Vilenice, ki je bila izdana in predstavljena v okviru 22. festivala Vilenica. O knjigi sta spregovorila urednica Tina Mahkota ter pesnik in prevajalec Gabriel Rosenstock, sourednik zbirke. Zbrane na predstavitvi sta z uvodnim nagovorom pozdravila tudi slovenski veleposlanik v Dublinu gospod Franc Mikša in direktor knjižnice gospod Aongus Ó hAonghusa. Sledilo je branje irskih avtorjev, ki so uvrščeni v antologijo, v irščini in v slovenskem jeziku.
Poleg Amanairisa je bila v Dublinu predstavljena tudi revija Litterae Slovenicae, ki jo Društvo slovenskih pisateljev skupaj s Slovenskim centrom PEN in Društvom slovenskih književnih prevajalcev izdaja od leta 1963.  Promocijo revije je pripravila Lela B. Njatin, dolgoletna urednica.
(Na  fotografiji od leve proti desni: Aongus O hAonghusa, direktor Nacionalne knjižnice Irske, Amalija Jelen Mikša, soproga veleposlanika RS na Irskem, Paddy  Bushe, irski pesnik, Lela. B. Njatin, Celia de Freine, irska pesnica, Tina Mahkota, mag. Franc Mikša, veleposlanik RS na Irskem, Gabriel Rosenstock, irski pesnik.)

 

Nagrada vilenica 2009  
   5. 5. 2009


??irija Vilenice podeljuje nagrado vilenica 2009

Claudiu Magrisu.

 

 

 

 

 

 

 

Štipendija SEP
 
3. 3. 2009

        

RAZPIS
za
PISATELJSKO ŠTIPENDIJO SEP


za leto 2009, ki jo podeljujeta Srednjeevropska pobuda (SEP) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

BESEDILO RAZPISA (PDF document)
PRIJAVNI OBRAZEC  (PDF document)



Nagrada Akademije za likovno umetnost in oblikovanje
 
23. 2. 2009

Goran Ivašić, ki je pod mentorstvom prof. Ranka Novaka razvil novo celostno podobo Vilenice, je prejel nagrado 
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne umetniške dosežke v akademskem letu 2007/2008.

 

Znani kandidati za štipendijo SEP
21. 8. 2008

Kandidati za štipendijo SEP so: Lejla Kalamujić, Ivana Sajko, Ira Tsilik.


Podelitev 8. mlade vilenice
24. 5. 2008

V kraški jami Vilenica je KD Vilenica iz Sežane 24. maja podelilo 8. mlado vilenico.


Znan dobitnik nagrade vilenica za leto 2008
22. 5. 2008

Strokovna žirija Vilenica je odločila, da nagrado vilenica 2008 prejme poljski prozaist Andrzej Stasiuk.


Izšla tretja knjiga zbirke Antologije Vilenice
22. 5. 2008

Artuma: sodobna litovska književnost
V Zbirki Antologije Vilenice, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je izšla tretja knjiga z naslovom Artuma: sodobna litovska književnost. Antologijo bomo predstavili skupaj z gostujočimi avtorji v okviru 23. Vilenice.

Artuma: sodobna litovska književnost

Tretja knjiga zbirke Antologije Vilenice (urednica Jana Unuk), ki je namenjena manj poznanim književnostim evropskega prostora, nosi naslov Artuma, kar v litovščini pomeni bližina, posvečena pa je sodobni litovski književnosti. V antologiji, ki jo je zbrala in uredila Bernarda Pavlovec žumer, je predstavljenih osemnajst avtorjev. To so: Antanas Škėma, Vytautas P. Bložė, Tomas Venclova, Alfonsas Andriuškevičius, Sigitas Geda, Ričardas Gavelis, Nijolė Miliauskaitė, Juozas Šikšnelis, Kornelijus Platelis, Antanas A. Jonynas, Birutė Junuškaitė, Eugenijus Ališanka, Jurga Ivanauskaitė, Sigitas Parulskis, Herkus Kunčius, Alvydas Šlepikas, Sonata Paliulytė in Marius Ivaškevičius. Za slovenske prevode iz litovščine sta poskrbeli Bernarda Pavlovec žumer in Lucija Štamulak, jezikovni pregled prevodov pa je opravila Ona A. čepaitytė Gams. Avtor spremne študije, ki prikazuje razvoj litovske književnosti od prve knjige leta 1547 do danes, je pesnik, prevajalec in esejist ter konzultant žirije za Vilenico Kornelijus Platelis. Vizualna podoba knjige, ki je izšla s podporo ustanov Books from Lithuania, Literature Across Frontiers in Veleposlaništva Republike Litve v Ljubljani, v skladu s celostno podobo zbirke na naslovnici prinaša sliko priznanega litovskega umetnika Mikalojusa Konstantinasa čiurlionisa.

Iz uvodne besede urednice Bernarde Pavlovec žumer:
»če pogledamo litovsko literarno zgodovino in jo primerjamo z našo, lahko vidimo, da smo si s tem geografsko sicer oddaljenim severnim narodom bliže, kot bi si mislili. Književni razvoj se tudi pri njih začne s protestantizmom, s katekizmom in abecednikom, literarna obdobja prihajajo k nam z zamudo, literatura, predvsem domoljubna, ohranja in spodbuja narodno zavest pri bralcih in je med ljudmi močno zasidrana. živahno literarno dogajanje se odvija tudi v tujini med izseljenci. Litovci veljajo tako kot Slovenci za narod pesnikov, pogosto se pred tujci pohvalijo z izrekom, da ima v Litvi vsak svinčnik svojega pesnika /…/. Izbor želi prikazati tako sodobno litovsko književnost kot tudi Litvo, prinesti bralcu košček te dežele, mentalitete litovskega naroda.«




Štipendija SEP
13. 2. 2008

CEI - Central European Initiative         Slovene Writers' Association

RAZPIS


za
 

PISATELJSKO ŠTIPENDIJO SEP


za leto 2008, ki jo podeljujeta

Srednjeevropska pobuda (SEP)
v sodelovanju z
Društvom slovenskih pisateljev

v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

BESEDILO RAZPISA (PDF document)
PRIJAVNI OBRAZEC  (PDF document)
 


 

Znani kandidati za štipendijo SEP
28. 8. 2007

Kandidati za štipendijo SEP so: Igor Štiks, Marianna Kijanovska, Pavle Goranović.
 


Znan dobitnik nagrade vilenica za leto 2007
17. 5. 2007

žirija Vilenice podeljuje mednarodno literarno nagrado vilenica za leto 2007 makedonskemu dramatiku Goranu Stefanovskemu.

Napovedujemo tudi program in goste 22. Vilenice.
 


Izšla druga knjiga zbirke Antologije Vilenice
17. 5. 2007

Amanairis: Antologija sodobne književnosti v ir??čini
V Zbirki Antologije Vilenice, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je izšla druga knjiga z naslovom Amanairis: antologija sodobne književnosti v irščini. Antologijo bomo predstavili skupaj z gostujočimi avtorji v okviru 22. Vilenice.







 


Predstavitev 7. mlade vilenice
19. 5. 2007, ob 15.00
jama Vilenica
 


Mojca Kumerdej, dobitnica kristala vilenica, Mojca Kumerdej
na festivalu Cúirt v irskem Galwayu
Ljubljana, 17. 4. 2007






 

foto: Jože Suhadolnik


Štipendija SEP
20. 2. 2007

CEI - Central European Initiative         Slovene Writers' Association

CALL FOR APPLICATIONS


for the
 

CEI FELLOWSHIP FOR WRITERS IN RESIDENCE


for the year 2007 awarded by the

Central European Initiative
in co-operation with the
Slovene Writers’ Association

within the Vilenica International Literary Festival.

CALL FOR APPLICATIONS (PDF document)
REGISTRATION FORM (PDF document)

 


Literarni večer
Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana
, 29. 11. 2006, ob 19h

V sredo, 29. 11., ob 19h prirejamo literarni večer z makedonskim pisateljem mlajše generacije Gocejem Smilevskim, dobitnikom prve pisateljske štipendije SEP.

Pogovor bo vodila novinarka in prevajalka Tanja Lesničar Pučko, prevode v slovenščini bo bral prevajalec romana Pogovor s Spinozo Aleš Mustar.

         

 


Pisateljska štipendija Srednjeevropske pobude
 

Dobitnik pisateljske štipendije SEP za leto 2006 je Goce Smilevski, Makedonija

Ostali kandidati za štipendijo SEP za leto 2006 so:
Nikola Madzirov, Makedonija
Ana Ristović in Jasmina Topić, Srbija (skupni projekt)

 



Podelitev 6. mlade vilenice
 21. 4. 2006


V kraški jami Vilenica bo KD Vilenica iz Sežane 20. maja, ob 17h podelilo 6. mlado vilenico.

 



Štipendija SEP
14. 3. 2006

CEI - Central European Initiative         Slovene Writers' Association

CALL FOR APPLICATIONS


for the
 

CEI FELLOWSHIP FOR WRITERS IN RESIDENCE


for the year 2006 awarded by the

Central European Initiative
in co-operation with the
Slovene Writers’ Association

within the Vilenica International Literary Festival.

CALL FOR APPLICATIONS (PDF document)
REGISTRATION FORM (PDF document)
 



Državno odlikovanje Venu Tauferju
25. 10. 2005

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je odlikoval z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE gospoda Vena Tauferja, ustanovnega direktorja Vilenice in predsednika žirije Vilenice za izjemen prispevek v slovenski poeziji in prevodni literaturi, uveljavljanju slovenske kulture v svetu ter za zasluge pri utrjevanju demokracije v naši družbi



Vilenica v Frankfurtu
19. – 23. 10. 2005

Na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu se je kot eden osrednjih dogodkov Društva slovenskih pisateljev predstavil tudi festival Vilenica. V okviru programa, ki ga je pripravila Nova revija, pa se je z nagrajencem Vilenice 2005 Karlom-Markusom Gaußom pogovarjala Urška P. černe.

                
Stojnica Društva slovenskih pisateljev, na kateri se je predstavila tudi Vilenica

                
Pogovor z nagrajencem Vilenice 2005 Karlom-Markusom Gaußom,
ki ga je vodila Urška P. černe

Foto: Miljana Cunta

© Slovene Writers’ Association 2009