Okrogla miza SEP na Vilenici
Letošnja okrogla miza pod okriljem Srednjeevropske pobude nosi naslov »Avtor med tekstom in kontekstom«. Moderator dr. Marko Uršič se bo pogovarjal z gosti iz držav članic SEP, in sicer z Jurijem Andruhovičem (Ukrajina), Ivano Sajko (Hrvaška) in Goranom Stefanovskim (Makedonija) ter s Tomasom Venclovo (Litva) kot zunanjim predstavnikom. Dr. Uršič je koncept zasnoval okoli treh sklopov vprašanj, pri čemer se prvi dotika vloge avtorja kot pisca, drugi se sprašuje o avtorju kot bralcu svojih del, tretji pa problematizira vlogo avtorja kot kritika. Skozi to smiselno in izvirno strukturo teče rdeča nit polemike s sodobno ekonomsko in družbeno stvarnostjo, ki avtorju narekujejo, da se izkaže ne le kot pisec, ampak tudi kot promotor in apologet svojega dela, kar neizogibno posega v avtonomijo umetniškega ustvarjanja in je morda celo v navzkrižju z zakoni ustvarjalnosti.


6. Mednarodni komparativistični kolokvij
V sodelovanju s Slovenskim društvom za primerjalno književnost, Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta) ter Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede (ZRC SAZU) bomo v okviru 23. Vilenice priredili 6. Mednarodni komparativistični kolokvij na temo »Avtor: kdo ali kaj piše literaturo?«, ki ga bosta vodila dr. Vanesa Matajc in dr. Gašper Troha. Referenti bodo razpravljali v okviru treh osrednjih tem: 1. renesansa in iznajdba avtorja v moderni zahodni literarni teoriji; antična Grčija in vprašanje »kdo ali kaj ustvarja literarni tekst (ali: literarno umetniško delo)«; srednji vek in koncept avtoritete (literarnega) imena (»Auctor«); 2. koncepti avtorja v 20. stoletju: problem avtorja kot subjekta literarnega dela, problem jezika kot subjekta literarnega teksta, bralčevo prevzemanje ustvarjalne vloge avtorja; neoavantgarde in udejanjanje literature; koncept intertekstualnosti; virtualni avtor v novih medijih; 3. postkolonialne študije in spremembe v literarni triadi: avtor kot anonimni glas v ustni literarni tradiciji; 4. vloga avtorja v zgodovinskih invencijah tradicije: avtor kot diskurzivni konstrukt v vzpostavljanju identitet različnih socialnih skupin in njihovih zgodovin; avtor kot sredstvo interpretiranja tradicije, avtor kot interpret, interpret kot avtoriteta v kontekstu politične zgodovine, nacionalne kulturne politike, politike spola itn.; 5. funkcija avtorja v konceptu literature kot avtonomne realnosti: avtor kot subjekt literarnosti.


Spremljevalni dogodki, povezani s temo festivala
V spremljevalnem programu Vilenice načrtujemo še dva dogodka, neposredno povezana s temo festivala, in sicer literarni večer s Cirilom Zlobcem z naslovom »Pesnikov mladostni portret: pogovor s Cirilom Zlobcem«, na katerem bodo člani Mladinskega kluba DSP s pesnikom razmišljali o najzgodnejšemu obdobju, ko se posameznik oblikuje v literarnega ustvarjalca, ter osvetlili razlike v položaju mladih avtorjev nekoč in danes. Dogodek bo le eden od mnogih pod naslovom »Postati avtor«, ki bodo v nedeljo pred začetkom Vilenice potekali v Galeriji Negovana Nemca v Biljah v soorganizaciji Mladinskega kluba DSP.
Na okrogli mizi z naslovom »Živeti kot avtor danes v Sloveniji«, ki jo bo vodil predsednik DSP g. Slavko Pregl, pa želimo poglobiti razumevanje vloge avtorja v tipično slovenski stvarnosti. Zanimalo nas bo, kakšni so pogoji, v katerih ustvarja slovenski literat, kako so se spreminjali od osamosvojitve dalje, kakšen je ekonomski položaj avtorjev, kakšna je njihova percepcija v širšem medijskem prostoru, kako na to vplivajo založbe s promocijsko politiko in kako avtor sam, ne nazadnje pa, kako položaj avtorja vpliva na status in perspektive izvirnega slovenskega leposlovja.
Novost letošnje Vilenice, ki smo jo nakazali že v lanskem letu, je niz dogodkov z gostujočimi avtorji pod naslovom »Avtor za mojo mizo«, ki jih pripravljamo v sodelovanju z založbami, ki bodo v tem letu izdale dela vileniških gostov v slovenskem prevodu. Odločitev žirije Vilenice, da na letošnji festival povabi kar nekaj pisateljev, katerih dela v slovenskem prevodu naj bi izšla v letu 2008, je načrtna in izvira iz želje, da bi bolje izkoristili obisk gostujočih pisateljev.


Predstavitev knjig
V Zbirki Vilenica Cankarjeve založbe je izšel prevod izbranih del lanskoletnega lavreata Gorana Stefanovskega. Prevod je delo Aleša Mustarja.
V zbirki Litterae Slovenicae, ki letos slavi 45. letnico, pa prevod izbranih pesmi Svetlane Makarovič, ki bo letos deležna posebne pozornosti na festivalu. Spremno besedo je prispeval Boris A. Novak; avtorja prevodov sta Ludwig Hartinger in Alan McConnel-Duff, urednica knjige pa je Lela B. Njatin.


Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici: sodobna litovska književnost
V okviru projekta »Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici« letos postavljamo pod drobnogled sodobno litovsko književnost. V sodelovanju z organizacijami Books from Lithuania, Literature Across Frontiers in Veleposlaništvom Republike Litve v Ljubljani ob tej priložnosti pripravljamo literarno-pogovorne dogodke z gostujočimi avtorji in izid antologije sodobne litovske književnosti z naslovom Artuma (slov. Bližina). Za razliko od baskovske literature in književnosti v irščini, ki smo ju predstavili na lanski in predlanski Vilenici, so bila besedila v antologiji prevedena neposredno iz izvirnika. Zanimivo je, da vileniški fokus sovpada s širšim zanimanjem slovenskih založb za litovske pisatelje. Tako smo v zadnjem času slovenski prevodni korpus obogatili za kar nekaj knjižnih novosti iz Litve, nekatere od njih so tik pred izidom. Izid teh knjig s pridom izkoriščamo tudi na Vilenici; tako bomo v sodelovanju z založbami nekatere knjige predstavili skupaj z gostujočimi avtorji. Književnost, ki je bila do nedavnega za slovensko, v veliki meri pa tudi za mednarodno bralno občinstvo praktično neznanka, se tako z velikim zamahom predstavlja v okviru Vilenice. Literarni program bo pospremil nastop jazz skupine iz Litve, ki bo nastopila najprej samostojno, nato pa v že preizkušeni kombinaciji z literarnim branjem.


Sprejem udeležencev pri županu Ljubljane
Na Ljubljanskem gradu bo udeležence Vilenice sprejel župan mesta Ljubljana, večer pa bo posvečen nagrajencu Vilenice 2008: poljskemu prozaistu Andrzeju Stasiuku ter slovenski pesnici Svetlani Makarovič.


Podelitev kristala vilenice
Ob veliki nagradi vilenica bomo v okviru štanjelske matineje podelili kristal vilenice, za katerega se bodo potegovali avtorji iz držav srednje Evrope, njihova dela bodo objavljena v zborniku Vilenica 2008 in predstavljena na enem od literarnih branj. Dobitnik kristala dobi skupaj s kipcem akademskega slikarja Petra Abrama tudi priložnost, da se udeleži osrednjega mednarodnega literarnega festivala v irskem Galwayu, Cúirt Festival of Literature; Cúirtov dobitnik nagrade poetry slam pa bo gost Vilenice.


Avtorica v fokusu: Svetlana Makarovič
Na 23. Vilenici bo posebne pozornosti deležna slovenska pesnica Svetlana Makarovič. Izid prevoda izbranih pesmi iz zbirke Samost v zbirki Litterae Slovenicae bo pospremil nastop avtorice na obeh osrednjih dogodkih festivala: na sprejemu udeležencev Vilenice pri županu mesta Ljubljana in na slovesnosti ob podelitvi nagrade v jami Vilenica. Avtoričina knjiga pa bo mednarodni festivalski in domači publiki predstavljena v knjigarni Konzorcij skupaj s prevodom dram dobitnika nagrade vilenica 2007 Gorana Stefanovskega.


Rezija na Vilenici
Festival Vilenica že tradicionalno posveča veliko pozornost literarnemu ustvarjanju v manjšinskih, narečnih ter drugih manjših in praviloma manj poznanih jezikovnih skupinah. Po predstavitvi beneškoslovenske in porabske književnosti ter literarne ustvarjalnosti slovenske manjšine na Hrvaškem bo Vilenica 2008 posebno pozornost namenila rezijanščini in besednemu ustvarjanju v njej. Prvi sklop prireditev bo potekal v okviru rednega programa 23. Vilenice, in to v soboto, 6. 9., ob 11. uri v okviru literarne matineje na gradu Štanjel, ko bomo po uvodnih predstavitvah Mateja Šeklija in Roberta Dapita prisluhnili branju pesnikov Silvane Paletti in Renata Quaglie; drugi del, okroglo mizo, pa pripravljamo po uradnem festivalskem programu, v četrtek, 2. 10., ob 11. uri v Ljubljani. Na razpravi, ki jo bo vodil Matej Šekli, bodo sodelovali Roberto Dapit, Milko Matičetov, Luigia Negro, Silvana Paletti in Han Steenwijk.
Namen celotne predstavitve, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Matejem Šeklijem, je omogočiti vpogled v stanje rezijanskega narečja in besedne ustvarjalnosti v današnjem času in problematizirati vse tiste dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo na obstoj, razvoj in prepoznavnost te bogate kulturne dediščine. V večernem programu festivala bomo mednarodni publiki omogočili tudi ogled dokumentarnega filma Ta rožina dolina, ki ga je posnela RTV Slovenija.


Pisateljska štipendija SEP
Srednjeevropska pobuda iz Trsta bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru 23. Vilenice tretje leto zapored podelila pisateljsko štipendijo, ki je namenjena spodbujanju literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz držav članic SEP, ki niso del Evropkske unije.


Podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica 2008
Osrednji dogodek festivala bo tudi letos podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica za leto 2008, ki jo tokrat prejme poljski prozaist Andrzej Stasiuk. Slovesnost ob podelitvi bo tradicionalno potekala v kraški jami Vilenica.

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
                                                                                                                                                           ^ na vrh

Partnerji Vilenice 2008